slika1.jpg slika2.jpg Pod 32 marelo.jpg Pod 32 Tipkar k1.jpg Pod 32 Per.jpg
Novice
08/09/2017

 Oglejte si nekaj fotografij cvetja ob njihovi hiši.

 
21/08/2017

 Ob vaškem studencu pod Plešo pri kapelici sv. Lucije

 
01/07/2017

 V soboto, 1. julija 2017 smo se na mengeškem pokopaliču poslovili od našega zaslužnega člana Florjana Jagodic.

 

Dogodki

KAKO JE NASTAL GRB OBČINE MENGEŠ

KAKO JE NASTAL GRB OBČINE MENGŠ

Del te vsebine je bil objavljen v glasilu MENGŠAN. Bistveni del ozadja nastanka grba se je zgodil kasneje od prvotne objave v glasilu Mengšan. Opisal bom celotno kronologijo od začetka raziskav do končne podobe grba. Opisujem tisto gradivo, ki sem ga sam zasledil pri raziskavi in ob pomoči znanega zgodovinarja in heraldika dr. Boža Otorepca. Dopuščam tudi možnost, da obstajajo še kakšni drugi podatki, za katere ne vem.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pojavilo označevanje podjetij, zavodov, ustanov in društev z raznimi značkami in zastavicami v takih in drugačnih oblikah, ter serijah, občine pa z grbi.
Tako smo tudi člani upravnega in nadzornega odbora TURISTIČNEGA DRUŠTVA MENGEŠ, (takrat se je imenovalo še Turistično olepševalno društvo Mengeš), ki ga je vodil pokojni g. Milan Jenčič st., začeli razmišljati, da bi tudi TD imelo svojo značko z grbom in zgodovinskim ozadjem.
Ker je mene še posebej zanimala heraldika in celotno ozadje grbov mengeških gospodov, sem prevzel raziskavo ozadja mengeškega grba.
V XI. knjigi Janeza Vajkarta Valvazorja je narisan med ostalimi tudi grb mengeških gospodov: (v raznih zgodovinskih prispevkih na zgodovinsko preteklost Mengša, se »mengeški« imenujejo ali: grofje, fevdalci, vitezi, plemiči in še kakšno ime bi se našlo, ki jih s skupnim imenom imenujemo mengeški gospodje).
V knjigi 800 LET MENGŠA, Mengeški zbornik 1154 – 1954 1. del, na strani 26 v poglavju iz preteklosti Mengša, avtor dr. Božo Otorepec opisuje grbe mengeških gospodov.
Zadnja knjiga RAVBARJEV GRAD, ki je izšla leta 2012, avtorice mag. Maje Avguštin, ki obravnava ozadje in obnovo Ravbarjevega gradu, zdajšnjega lastnika g. Zdravka Grgiča, ima v preddverju gradu na steni tudi svoj grb. V uvodnem delu avtorica zelo strokovno opisuje tematiko grbov mengeških gospodov.
Eden od grbov iz leta 1292 naj bi imel (risba baje ni ohranjena) na spodnji polovici ščita stilizirane valove oziroma vodo. Na valovih je upodobljen rak, obrnjen na levo stran, v desnih kleščah je držal cvetlico. Grb je opisan v že prej omenjeni knjigi 800 let Mengša. Ta grb ni ohranjen. Kasneje (l. 1361) se je pojavil grb, ki ima v ščitu dve kači, ki se prepletata v obliki osmice. Še kasneje (ni datuma) se je pojavil grb, ki ima v ščitu kačo v obliki osmice in na desni naj bi bila ptičja glava. Zakaj naj bi bila tam, bom obrazložil kasneje.
Ta grb je TD Mengeš prevzelo kot merodajni grb v ščitu s kačo v obliki osmice s ptičjo glavo. TD Mengeš je v letih med 1970 in 1980 izdelalo kar nekaj spominkov in obeležij z upodobljenim grbom: 30 kompletov majolik, tudi z letnico 1154, ki jih je izdelala tovarna Svit Kamnik pod vodstvom Jožeta Vahtar.

 

Narejenih je bilo tudi preko 300 kompletov značk z omenjenim grbom v zlati, srebrni in bronasti izvedbi.

 

Turistično društvo Mengeš je podeljevalo tudi posebne medaljone z grbom v povečani obliki, obdanim z lovorjevim vencem, kot priznanje za olepšavo pročelij hiš.

Ko je nastala nova OBČINA MENGEŠ je prvi župan g. Janez Per (še prej predsednik Krajevne skupnosti Mengeš) sprejel in podprl pobudo, da občina Mengeš dobi svoj grb in zastavo z zgodovinskim ozadjem.

Dr. Božo Otorepec mi je dal »vstopne kode«, da sem lahko v Arhivu Slovenije prišel do določenih listin, ki imajo v pečatu grb mengeških gospodov.
V arhivu Slovenije sem prišel do treh listin, ki imajo v pečatu tak grb. Pri tem sem prišel do zanimivih zaključkov, ki jih je potrdil tudi dr. Otorepec.
Od vseh treh je eden dobro ohranjen (glej sliko na desni) z rahlo poškodovano kačo v obliki osmice s ptičjo glavo. Na tem mestu, kjer naj bi bila glava, je  v bistvu razširjena konica trnika.

 

Drugi grb je precej poškodovan, podoben je prvemu, toda v manjši obliki. Zanimiv je tretji grb, ki je (mislim) upodobljen v Valvasorjevi XI. knjigi Slava Vojvodine Kranjske. V tej knjigi je grb v ščitu s »kačo«, na vrhu pa je krona. Ravno ta krona je problematična. Tam, kjer je po Valvasorju krona, je grb razjeden – poškodovan. Saj mengeški gospodje niso bili kronane glave, s čemer se strinja tudi dr. Otorepec.
Prvo opisani grb mengeških gospodov je v povečavi prikazan na drugi strani Zbirke vodnikov v brošuri Spomeniki Slovenije št. 128, izdan leta 1984, avtorja prof. Ivana Vidalija. Za brošuro sem prispeval barvne fotografije.
Ta grb je bil kasneje osnova za celotno podobo Občine Mengeš, ki pa je tik pred realizacijo doživela spremembo.
Ko sem kasneje z dr. Otorepcem poskušal določiti barvo mengeške zastave je prišlo do bistvene spremembe. Takrat sta se še bolj aktivno vključila v projekt g. Jože Vahtar in arhitekt Tone Benda, ki je postal oblikovalec grba in zastave. Dr. Otorepec nam je pokazal pravi grb mengeških gospodov t.j. dvojni trnek. Po odprtju dunajskih arhivov (po osamosvojitvi Slovenije) je bil v obširni heraldični predstavi podan tak grb in tako smo potem oblikovno priredili za potrebe celotne Občine Mengeš. Na osnovi teh raziskav je nastala tudi zastava Občine Mengeš. Dr. Otorepec je imel na to temo prispevek v Mengšanu - april 1994 leta in v  Domžalskem Slamniku.
Občinski svet je 8. 11. 1995 sprejel Odlok o uporabi grba in zastave Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 7/95 in 9/99). Osebno me moti, da se z občinskim grbom delajo razne sestavljanke - saj so tudi druge možnosti.

 

Grb Občine Mengeš 

                                                                       

                             Zastava Občine Mengeš, pogled s strani gledavca

 Za raziskavo o mengeškem grbu sem leta 2007 prejel srebrno priznanje Občine Mengeš. Sem eden od ustanovnih članov in zdajšnji član upravnega odbora Turističnega društva Mengeš.

Več o zgodovini Mengša lahko preberete v knjigah:
·         800 let Mengša, 1. In 2. Del,
·         Mengeš in Trzin skozi čas, avtorja Staneta Stražarja,
·         Ravbarjev grad, avtorice mag. Maje Avguštin, ki jo ima na zalogi tudi TD Mengeš
·         Narodopisna podoba Mengša in okolice.
·        Tudi Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu je izdalo knjigo V OBJEMU ČASA z zgodovinskim ozadjem.
·        Topole nekdaj in danes, avtorice dr. Mateje Jemec Tomazin , ki jo je izdalo Prostovoljno gasilsko društvo Topole, ob 60 letnici delovanja, leta 2008.
 
Mengeš, december 2013                                                               Srečko Hribar